Sonce je zahajalo nad Madridom in obarvalo nebo z intenzivno oran¿no barvo, ki se je odbijala od oken neboti¿nikov, kot da bi vse mesto gorelo. V majhnem, razmetanem stanovanju v osr¿ju Lavapiésa je Daniel Sánchez sedel pred prepletom kablov in utripajo¿ih zaslonov, njegove krvave o¿i pa so bile uprte v neskon¿ne vrstice kode. Nenehno brnenje räunalni¿kih ventilatorjev je bilo kot popäena uspavanka, edini zvok v prostoru, ki je di¿al po postani kavi in ¿¿ovenelih sanjah. Daniel, s svojimi razmr¿enimi ¿rnimi lasmi in ve¿dnevno strni¿¿em, je bil bolj podoben brodolomniku kot briljantnemu programerju, kakr¿en je neko¿ bil. "Mora obstajati pot," je zamrmral sam pri sebi, njegovi prsti pa so z divjo naglico leteli po tipkovnici. "Izhod iz te luknje." Pogled mu je za trenutek u¿el na kup neodprtih pisem v kotu pisalne mize. Räuni, obvestila o delo¿aciji, gro¿nje upnikov. Vsaka ovojnica je bila bode¿ opomin, kako je pri¿el do te to¿ke. Daniel je zaprl o¿i in si dovolil trenutek ¿ibkosti. Spomnil se je vznemirjenja, adrenalina tistih ne tako davnih dni, ko se je svet kriptovalut zdel kot obljubljena de¿ela. Vlo¿il je vse: svoje prihranke, posojila, celo denar, ki si ga je izposodil od prijateljev in dru¿ine. In potem je, kot bi mignil, vse izginilo. Idiot, se je karal in s pestjo udaril po mizi. "Moral bi videti, da prihaja." Iz samozatopljenosti ga je potegnil zvok mobilnega telefona. Bil je Javier, njegov najbolj¿i prijatelj in edina oseba, ki ¿e vedno ni izgubila zaupanja vanj.
